Zbirka fotografij obsega približno petnajst tisoč kosov. V njej so večinoma originalni posnetki dolenjskih krajev, dogodkov, ljudi, podob cerkva, samostanov, posameznih literarnih ustvarjalcev, fotografij poročevalskih agencij, precej pa je tudi preslikav originalov.
Mnoge originalne fotografije so postale pomemben zgodovinski in arhitekturni dokument, saj prikazujejo predele Novega mesta in posameznih mestnih stavb, ki jih danes ni več. Med njimi so številne fotografije med vojno bombardiranega Novega mesta. V zapuščini Janka Travna je več fotografij časopisnih agencij pred drugo svetovno vojno, vmes jih je mnogo iz filmskega življenja. Iz šestdesetih in sedemdesetih let dvajsetega stoletja pa je v zbirki večje število originalnih fotografij iz različnih predelov Dolenjske, ki so bile predhodno objavljene v lokalnem časopisju.
V novomeško mapo sodijo še fotografije znanih Novomeščanov, skupin maturantov, društev, posnetki prireditev in drugih slovesnosti. Posamezne literarne mape vsebujejo portretne in druge fotografije pomembnih slovenskih pisateljev in pesnikov ter drugih znanih osebnosti, med njimi so fototeke Dragotina Ketteja, Slavka Gruma, Mirana Jarca, Vere Albreht, Jožeta Dularja, Pavla Golie, Janeza Trdine in Ilke Vašte. Fotografsko zbirko dopolnjujemo in bogatimo ter z njeno pomočjo pripravljamo različne tematske razstave.
Zbirka je z več kot trideset tisoč kosi najrazličnejših motivov izredno bogata. Prevladujejo razglednice dolenjskih krajev, mest, trgov in vasi, gradov, cerkva, voda, gora, jam idr. Hranimo pa tudi razglednice drugih krajev Slovenije, nekdanje Jugoslavije in ostalega sveta, ki so knjižnično zbirko obogatile z darovi ali so bile del zapuščin.
V zbirki se nahajajo tudi razglednice umetniških del slovenskih in tujih avtorjev, voščilnice, portreti, upodobitve osebnosti iz političnega in kulturnega življenja, narodnoprebudne razglednice, razglednice z vojnimi prizori, pa tudi razglednice cvetlic, živali, letnih časov … Načrtno dopolnjujemo zbirki razglednic Maksima Gasparija in Vojska v slikah, slednja je izhajala med prvo svetovno vojno. V to skupino sodijo tudi voščilnice, med katerimi so najpogostejše božično-novoletne in velikonočne voščilnice.
Vse razglednice so razvrščene po abecednem redu v posebnih lesenih škatlah ali v ognjevarnih predalnikih, domoznanske pa v brezkislinskih albumih. Zbirko domoznanskih razglednic dopolnjujemo tudi z nakupi iz antikvariata. Razglednice so digitalizirane in vnesene v katalog Cobiss, nekatere so v sklopu digitalnih zbirk dostopne tudi na spletnem portalu Kamra.
V zbirki, ki šteje okoli tri tisoč ilustracij, so zastopani zlasti ilustratorji starejše generacije, med njimi Gvido Birolla, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Ivan Vavpotič in Hinko Smrekar, v zadnjem času pa smo zbirko dopolnili še z ilustracijami novomeških rojakov Marjana Mančka in Suzi Bricelj. Poleg večjega števila perorisb različnih ilustratorjev, ki so bile objavljene v mladinskih revijah v času med obema svetovnima vojnama, se v zbirki nahajajo tudi vinjete in osnutki k posameznim delom.
Posamezne ilustracije so objavljene v digitalnih zbirkah na spletnem portalu Kamra, v fizični obliki pa jih velikokrat odstopimo za razstave sorodnih institucij. Najdragocenejše med njimi so ilustracije Hinka Smrekarja, ki jih je leta 1917 pripravil za prvo slovensko slikanico in danes sodijo v sam vrh slovenskega ilustratorstva. V preteklosti so bile na ogled na Dunaju in v Ljubljani, v sklopu večje razstave slovenskih impresionistov pa je bila naslovna ilustracija razstavljena v Parizu in Pragi. Vseh trinajst ilustracij je na ogled tudi na spletni platformi umetniških del in ostalega dragocenega, redkega in starejšega gradiva partnerskih kulturnih organizacij po vsem svetu Google Arts & Culture.
V zbirki podobic novomeške knjižnice se nahajajo oblikovno in motivno najrazličnejše podobice. Zbirka šteje okoli pet tisoč slovenskih in tujih podobic iz različnih obdobij in se danes dopolnjuje izključno z darovi. Po obliki so to pokončni pravokotni lističi, nekateri starejši z luknjičastimi robovi v videzu čipke, z natisnjeno nabožno sliko in besedilom. Običajno so natisnjene v obliki enega lista, redkeje kot zloženke. Slednje so zlasti značilne za podobice, ki jih je v Novem mestu tiskal tiskar Janez Krajec in so pomembne z domoznanskega vidika.
Motivno so najpogostejše podobe svetnikov in upodobitve božjepotnih cerkva kot spomin na opravljeno romanje. Pogoste so tudi priložnostne spominske podobice, ki so jih posamezni naročniki dali natisniti ob določenih obletnicah in življenjskih mejnikih. Marsikatera podobica ima tudi dokumentarno vrednost, saj bodisi prikazuje prvotno podobo sakralnega objekta in priča o pomembnosti dolenjske kulturne dediščine bodisi prinaša zanimive podatke o življenju in ljudeh iz lokalnega okolja. Vse pa so pomembne za slovensko kulturno zgodovino, saj predstavljajo najbolj zgodnji pojav množične umetnosti, ki je bila namenjena vsem družbenim slojem.
Novomeška knjižnica hrani eno najbogatejših zbirk ekslibrisov v Sloveniji, saj danes šteje več kot tri tisoč teh drobnih grafičnih umetnin, ki so, običajno nalepljene na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic, označevale lastništvo. V zbirki prevladujejo tuji avtorji, zastopani pa so tudi številni slovenski avtorji. Glede na lastništvo so v zbirki domači heraldični, tipografski, cerkveni in knjigarniški ekslibrisi ter ekslibrisi bibliofilov.
Za knjižnično domoznansko slikovno zbirko so najbolj dragoceni ekslibrisi, ki so pripadali vidnejšim posameznikom, povezanim z lokalnim okoljem. Med njimi je na primer ekslibris, ki ga je grafik in slikar Božidar Jakac izdelal za pesnika in pisatelja Mirana Jarca, Jakčev je tudi ekslibris bibliofila in šolnika Ivana Škerlja. V zbirki so ohranjeni ekslibris arhitekta Marjana Mušiča, katerega je izdelal sam, ekslibris pesnika Severina Šalija avtorja Vladimirja Gajška, ekslibris knjižničarke Lee Grabrijan iz Črnomlja avtorja Mihe Maleša in dva ekslibrisa patra Felicijana Pevca iz Frančiškanskega samostana v Novem mestu avtorjev Ervina Kralja in Arpada Šalamona. Tudi Knjižnica Mirana Jarca se ponaša s triptihom ekslibrisov, ki jih je ustvaril grafik Janko Orač.
Del slikovne zbirke je tudi zbirka grafik, umetniških slik in risb, kjer hranimo približno petsto del. Motivno prevladujejo portreti in podobe krajev, mest in stavb, s čimer ima gradivo tudi dokumentarno vrednost. Umetniška dela različnih tehnik (olje, akvareli in kreda) so večinoma uokvirjena in se nahajajo v depoju, nekaj pa jih kot del notranje opreme krasi knjižnične prostore. Risbe, skice in grafični listi so povečini shranjeni v železnih ognjevarnih predalnikih v mikroklimatskem arhivu. Občasno posamezna likovna dela odstopimo v razstavne namene drugim ustanovam, dostopnost gradiva uporabnikom pa smo povečali s spletnimi razstavami, kjer so dela na ogled v digitalni obliki in opremljena z osnovnimi podatki.
Zastopana so umetniška dela priznanih slikarjev, med njimi Božidarja Jakca, Ivana Vavpotiča, Izidorja Moleta, Hinka Smrekarja in Maksima Gasparija. Med risbami je pomembna zbirka okoli dvesto risb ljubiteljskega bidermajerskega slikarja Franca Ksaverja Skole iz prve polovice 19. stoletja. Hranimo tudi večje število grafik, od Wagnerjevih vedut dolenjskih krajev, do grafik sodobnega novomeškega ustvarjalca Janka Orača, ki je s svojimi deli sodeloval pri izdaji grafično pesniških map. V zadnjem obdobju se zbirka sistematično dopolnjuje tudi z umetninami lokalno manj znanih likovnih ustvarjalcev.
