Rokopisna zbirka se je v nekdanji Študijski knjižnici začela oblikovati z odkupom obsežne literarnozgodovinske zapuščine dr. Aoljza Turka, literarnega zgodovinarja in profesorja slovenščine na novomeški gimnaziji. Turkova zapuščina, kjer je v okviru ene signature gradiva za več kot petdeset map, obsega dva večja sklopa. V prvem se nahajajo osebni dokumenti, pisma in korespondenca, gradivo za disertacijo o Janezu Trdini, zapiski in koncepti člankov in razprav, v drugem pa izpisi in prepisi tujih del in korespondence, ki jih je ustvaril za potrebe svojih raziskav. Vse od poimenovanja novomeške knjižnice po pesniku, pisatelju, dramatiku, prevajalcu in esejistu Miranu Jarcu je posebna skrb veljala zbiranju rokopisov in gradiva o njem, ki se v zbirki nahaja pod različnimi signaturami. Zlasti obsežna je njegova korespondenca in pisma, nekatera med njimi pa presegajo tudi sto strani.
V rokopisni zbirki je več kot tristo petdeset signaturnih številk, v katerih najdemo vse običajne pojavne oblike, od dokumentov, pisem, korespondence, beležnic, zvezkov, posameznih zapisov na listkih in časopisnih izrezkov. Med pomembnejše rokopisne zapuščine prištevamo še zapuščine Ilke Vašte, Slavka Gruma, Ferdinanda Seidla, Janeza Krajca, Pavleta Zidarja, Vere Albreht, Antona Ovna, Ivana Dolenca idr.
