Pod okriljem Ministrstva za kulturo v okviru izvajanja programa posebnih nalog za širše območje Knjižnica Mirana Jarca skrbi za razvoj knjižnične dejavnosti na nacionalni ravni na področju vključevalnosti splošnih knjižnic. Od novembra 2024 naprej deluje kot Kompetenčni center za posebne uporabniške skupine v splošnih knjižnicah.
Staranje prebivalstva bistveno vpliva na družbo zahodne poloble. Evropska unija namenja staranju prebivalstva posebne vrednote in politike. Tako je leta 2021 Evropska komisija z Zeleno knjigo o staranju: Spodbujanje solidarnosti in odgovornosti med generacijami odprla debato o tej ključni demografski spremembi v Evropi. Tem prizadevanjem se kot članica Unije pridružuje tudi Slovenija na nacionalni in lokalnih ravneh. Starejši od 65 let namreč predstavljajo petino vseh njenih prebivalcev (Statistični urad Republike Slovenije, 2023). Z razvojem m-RNK cepiv, ki je z epidemijo COVID-19 vse bolj predstavljen tudi laični javnosti, se bo življenjska doba še dvignila, medtem ko za kakovost življenja tega ne moremo trditi.
Dolgoživa družba je dejavnik, ki predstavlja izziv tudi za splošne knjižnice. Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov je v svojem poročilu IFLA Trend report leta 2013 izpostavila staranje prebivalstva pod naslovom An Ageing Population in the Developed World kot pomemben družbeni oz. demografski trend (IFLA Trend report, 2013). Hkrati se Smernice za dostop do knjižnic za uporabnike z oviranostmi – kontrolni seznam (Irvan in Nielsen, 2015) zaradi razvoja podporne tehnologije, formatov in kanalov komuniciranja knjižnic od leta 2019 pojmujejo kot zastarele. Namesto njih so zelo kakovostne in uporabne smernice kolegov iz Finske Accessibility Guidelines for Public Libraries iz leta 2016. Tudi aktualna Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za obdobje 2018˗2028 (2019, str. 47) opredeljujejo elemente knjižničnih vlog, ki se ozirajo na ranljive skupine, ter knjižnično vlogo Vključevanje v družbo, ki se posebej nanaša na ranljive skupine, med drugim na prebivalce s posebnimi potrebami, priseljence, etnične skupine, slabše pismene in socialno-ekonomsko prikrajšane. Inkluzivnost je eden ključnih imperativov izvajanja javne knjižnične službe (Glasgowska deklaracija …, 2002).
Kompetenčna vsebina naslavlja vsa štiri strateška področja Strategije razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027:
Njeno izvajanje in uresničevanje neposredno naslavlja poslanstvo in vizijo Strategije.
Z nami sodeluje tudi zelo prodorna iniciativa starejših oz. omrežje E-seniorji Slovenije v okviru Omrežja za aktivno staranje. Skupaj sodelujemo na področju e-vključevanja seniorjev, predvsem na področju informacijske ter digitalne pismenosti in digitalizacije domoznanskega gradiva. Omrežje skupaj z različnimi občinami izdaja publikacijo Kažipot e-storitev za seniorje 55+, namenjeno informiranju starejših, njihovih odraslih otrok in vseh, ki pomagajo starejšim (Omrežje e-seniorji 55+). E-seniorji se pri tem vse bolj povezujejo z našo knjižnico ter zagovarjajo in promovirajo uporabo leksema seniorji.
Poglavitni ciljni skupini v celotni obravnavi kompetenčne vsebine sta: strokovni knjižničarski delavci, ki se bodo usposabljali za delo s seniorji, in sami uporabniki seniorji, starejši od 65 let. Slednji so tudi primarna končna ciljna skupina.
S to starostno mejo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, 2012) zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine. Upokojitev pomeni prehod v novo življenjsko obdobje z drugačnimi medosebnimi odnosi, s spremenjeno razporeditvijo časa, drugačnimi finančnimi pogoji, telesnim zdravjem in duševnim počutjem. Seniorji so heterogena skupina. Pripadajo različnim generacijskim skupinam ter imajo različno socialno, kulturno in geografsko ozadje, ekonomske razmere ter interese.
Upoštevajoč zdravstvene oviranosti, povezane s staranjem, kot so okrnjena motorika, težave z vidom, s sluhom, demenca, in manjšo družbeno vključenostjo potrebujejo seniorji ustrezen dostop do knjižničnih storitev in informacij, storitve, programe in osebje z ustreznimi kompetencami (Vilar, 2021, str. 43, 46). Obenem lahko rezultate, ugotovitve in znanje smiselno povežemo in uporabimo pri delu z gibalno oviranimi, gluhimi in naglušnimi, osebami z bralno-napisovalnimi težavami.
Poleg tega bodo ciljna skupina tudi slepi in slabovidni, s katerimi v novomeški knjižnici že leta sodelujemo. Obenem gojimo plodno sodelovanje s Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki jim kot specialna knjižnica posveča svoje delovanje. Ker je ena od pogostih tegob staranja slabovidnost, so aktivnosti vsebine namenjene, poleg primarne končne ciljne skupine, tudi slepim in slabovidnim.
Najbolj splošen cilj je postaviti temelje za delo s posebnimi uporabniškimi skupinami v splošnih knjižnicah, začenši s kompetenčno vsebino za delo s seniorji 65+ v splošnih knjižnicah, ter oblikovati nabor dobrih praks vključevanja posebnih uporabniških skupin (najprej seniorjev 65+ ter slepih in slabovidnih) v knjižnično okolje. V nadaljevanju predvidevamo uporabo teh rezultatov za delo z drugimi uporabniškimi skupinami, in sicer najprej z etničnimi skupinami.
Pričakujemo naslednje: da bodo splošne knjižnice na osnovi teh ugotovitev oblikovale storitve in aktivnosti, ki bodo ustrezale potrebam seniorjev 65+ in drugih omenjenih posebnih uporabniških skupin; nabor ustreznih izobraževalnih vsebin za strokovne knjižničarske delavce, ki bo sledil rezultatom in analizam raziskav; bolj kompetentne strokovne knjižničarske delavce v celotni knjižnični mreži za delo s seniorji; večji delež starejših članov in uporabnikov knjižnic v celotni knjižnični mreži; večjo uporabo storitev in aktivnosti v celotni knjižnični mreži; bolj ustrezne oz. dostopne knjižnične prostore.
Glede na rastočo bazo oz. primarno končno ciljno skupino potencialnih uporabnikov je naslavljanje potreb seniorjev argument, s katerim lahko knjižnice zagovarjajo svoje delovanje ustanoviteljicam in financerjem in hkrati uresničujejo svoje zakonske in načelne naloge do uporabnikov s posebnimi potrebami. Rezultati kažejo na legitimno smer bodočega delovanja knjižnic, ki izhaja iz potreb uporabnikov, kar knjižnicam omogoča optimalno organizacijo dela in sredstev ter posredno prispeva k bolj enakomernemu razvoju knjižnične dejavnosti.
Doseganje konsenza med deležniki ter sodelovanje s strokovnjaki relevantnih področij, poleg doslednega upoštevanja strokovnih in metodoloških usmeritev, predstavlja tudi nadzor nad kakovostjo izvajanja kompetenčne vsebine.
Na podlagi raziskave med vsemi splošnimi knjižnicami o zadovoljevanju potreb uporabnikov seniorjev v splošnih knjižnicah iz leta 2021 (izsledki so objavljeni na dLib.si in so bili predstavljeni na strokovnem posvetu v organizaciji s Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v letu 2022) demografski podatki kažejo, da je v lokalnih skupnostih knjižnic v povprečju 20,5 % prebivalcev starejših od 65 let, medtem ko ta starostna skupina sestavlja v povprečju 9,6 % delež vseh članov sodelujočih knjižnic. Članska starostna struktura splošnih knjižnic ne odseva starostne strukture lokalne skupnosti. Raziskava med upokojenimi uporabniki splošnih knjižnic iz leta 2022 (katere izsledke smo predstavili na mednarodnem posvetu v soorganizaciji s knjižnico v Karlovcu novembra 2022) pa kaže na neskladnost med resničnimi dolgoročnimi potrebami starejših in tem, na kakšen način le-ti uporabljajo splošne knjižnice. Rezultati obeh raziskav zahtevajo in predstavljajo osnovo za oblikovanje knjižničnih dokumentov za naslavljanje te cilje skupine.
Raziskavo med starejšimi (65+) člani in uporabniki slovenskih splošnih knjižnic smo izvedli septembra in oktobra 2022. S pomočjo koordinatorjev smo razdelili tiskane in spletne vprašalnike. Prejeli smo 715 izpolnjenih, pri čemer je bilo veljavnih 513, ki smo jih vključili v analizo; sodelovalo je 9 osrednjih območnih in 15 osrednjih knjižnic. Rezultate raziskave smo predstavili v prispevku Potrebe starejših v splošnih knjižnicah 10. novembra 2022, ko smo v sodelovanju z Gradsko knjižnico “Ivan Goran Kovačić” Karlovac izvedli spletni mednarodni strokovni posvet Ded, ki je prisurfal na internet: od analogne k digitalni inkluziji starejših. Posveta se je udeležilo 160 slušateljev.
Leta 2023 smo se vključili v usposabljanje Dialog za vse, ki poteka v okviru Erasmus+ projekta DIAL (Dialog v učenju odraslih – Dialogue in Adult Learning) Association for Educational Activity oz. Sivis (koordinator projekta, Finska), EILD Athens Office – European Institute for Local Development (Grčija), Cooperazione Paesi Emergenti (Italija), Fundacja Centrum Cyfrowe (Poljska) ter Glotta Nova (Slovenija). Cilj projekta je zagotoviti, da dialog in veščine, povezane z dialogom, postanejo dostopne širšemu krogu ljudi, s končnim ciljem, da projekt prispeva tudi k ozaveščanju proti socialni polarizaciji. V usposabljanje smo vključili zaposlene v knjižnicah območja, ki vodijo bralne skupine.
Izvedli smo projekta:
Konec leta 2023 smo pridobili KA120-ADU akreditacijo Erasmus na področju splošnega izobraževanja odraslih, ki velja do konca leta 2027.
__________________________________________________________________________________________________________________________________
Seznam mednarodnih in nacionalnih predpisov in smernic ter nacionalnih zakonskih predpisov, podzakonskih dokumentov in drugih dokumentov ter literature pomembnih za vključevalnost splošnih knjižnic
